Dva obdolženca sta izrabila svoj položaj predsednika in člana uprave, ob pomoči dveh oseb na sedežu zdravstvene zavarovalnice in na podlagi vnaprejšnjega dogovora med njima o načinu in obsegu postopno izvršenih preplačil pri desetih pogodbah na škodo zdravstvene zavarovalnice v korist gospodarske družbe ter nato pri nakazilih teh preplačil preko dveh povezanih družb. Obdolženca sta odobrila preplačilo dejanske vrednosti dobavljene opreme in storitev najmanj v višini 550.000 evrov v okviru izvajanja poplačil iz pogodbeno prevzetih obveznosti v skupni višini 3,8 milijona evrov z namenom pridobiti protipravno korist povezani družbi oziroma sebi ter oškodovati zdravstveno zavarovalnico. Nezakonita preplačila so se nato prelila na računa gospodarske družbe, katere izključni lastnik je eden izmed obdolženih. S tem sta obdolžena oziroma povezana zasebna družba pridobila protipravno premoženjsko korist v tej višini. Obdolženi, ki je tudi direktor vpletene gospodarske družbe, je nato ta znesek, za katerega je vedel, da je bil pridobljen z opisanim kaznivim dejanjem, dvignil z računov te družbe in opravil pranje denarja, saj je izvor denarja prikril z nakupom nepremičnin na otoku v Hrvaški v skupni vrednosti 550.000 evrov.
Direktor zdravstvenega doma je bil obsojen, ker je pri vodenju gospodarske dejavnosti, da bi sebi pridobil veliko premoženjsko korist, zlorabil svoj položaj glede razpolaganja s tujim premoženjem s tem, da je kot direktor v imenu javnega zdravstvenega zavoda sklenil s podjetjem A kreditno pogodbo, s katero je podjetju posodil prosta denarna sredstva zdravstvenega doma v višini 160.000 evrov s 5 % letno obrestno mero. To pa je storil z namenom, da je prejemnik kredita že čez dva dni od prejetega zneska nakazal v izvršilnem postopku 146.000 evrov obdolženčevi zasebni upnici, obdolžencu kot fizični osebi pa preostanek do 160.000 evrov, in sicer oboje kot plačilo po prodajni pogodbi za nepremičnino med njim kot zasebnim prodajalcem in družbo A kot kupcem. Nato je kot direktor zdravstvenega doma in kot zasebnik sklenil z družbo A tristransko pogodbo o odstopu terjatev, s katero je zdravstveni dom njemu kot zasebniku odstopil svojo terjatev do družbe A v smislu kreditne pogodbe, obdolženi kot zasebnik pa je nato to terjatev do A kompenziral s svojo privatno obveznostjo, da družbi A vrne znesek are v višini 160.000 evrov, ker je odstopil od zgoraj navedene kupoprodajne pogodbe za nepremičnino. Tako je obsojeni na škodo zdravstvenega doma pridobil veliko premoženjsko korist.
Skupna lastnost vseh teh treh primerov je pridobivanje neupravičene zasebne koristi iz javnih sredstev namenjenih zdravstvu.V 2014 je bila vložena obtožba zoper moškega, ki je zlorabil svoj položaj pomočnika direktorja splošne bolnišnice, tako da je posameznim administratorkam naročil, da so iz evidenc ambulantno obravnavanih pacientov prenesle v evidenco akutne bolnišnične obravnave paciente z namenom, da se zaračunajo neopravljene storitve akutne bolnišnične obravnave različnim zdravstvenim zavarovalnicam, s čimer pa jim povzročil škodo v višini 137.000 evrov ter v isti višini splošni bolnišnici pridobil veliko protipravno premoženjsko korist.
Vir: Skupno poročilo o delu slovenskih državnih tožilstev v letu 2014.