10/03/2016

Zlorabe položaja v zdravstvenih zavodih

Dva obdolženca sta izrabila svoj položaj predsednika in člana uprave, ob pomoči dveh oseb na sedežu zdravstvene zavarovalnice in na podlagi vnaprejšnjega dogovora med njima o načinu in obsegu postopno izvršenih preplačil pri desetih pogodbah na škodo zdravstvene zavarovalnice v korist gospodarske družbe ter nato pri nakazilih teh preplačil preko dveh povezanih družb. Obdolženca sta odobrila preplačilo dejanske vrednosti dobavljene opreme in storitev najmanj v višini 550.000 evrov v okviru izvajanja poplačil iz pogodbeno prevzetih obveznosti v skupni višini 3,8 milijona evrov z namenom pridobiti protipravno korist povezani družbi oziroma sebi ter oškodovati zdravstveno zavarovalnico. Nezakonita preplačila so se nato prelila na računa gospodarske družbe, katere izključni lastnik je eden izmed obdolženih. S tem sta obdolžena oziroma povezana zasebna družba pridobila protipravno premoženjsko korist v tej višini. Obdolženi, ki je tudi direktor vpletene gospodarske družbe, je nato ta znesek, za katerega je vedel, da je bil pridobljen z opisanim kaznivim dejanjem, dvignil z računov te družbe in opravil pranje denarja, saj je izvor denarja prikril z nakupom nepremičnin na otoku v Hrvaški v skupni vrednosti 550.000 evrov.  
Direktor zdravstvenega doma je bil obsojen, ker je pri vodenju gospodarske dejavnosti, da bi sebi pridobil veliko premoženjsko korist, zlorabil svoj položaj glede razpolaganja s tujim premoženjem s tem, da je kot direktor v imenu javnega zdravstvenega zavoda sklenil s podjetjem A kreditno pogodbo, s katero je podjetju posodil prosta denarna sredstva zdravstvenega doma v višini 160.000 evrov s 5 % letno obrestno mero. To pa je storil z namenom, da je prejemnik kredita že čez dva dni od prejetega zneska nakazal v izvršilnem postopku 146.000 evrov obdolženčevi zasebni upnici, obdolžencu kot fizični osebi pa preostanek do 160.000 evrov, in sicer oboje kot plačilo po prodajni pogodbi za nepremičnino med njim kot zasebnim prodajalcem in družbo A kot kupcem. Nato je kot direktor zdravstvenega doma in kot zasebnik sklenil z družbo A tristransko pogodbo o odstopu terjatev, s katero je zdravstveni dom njemu kot zasebniku odstopil svojo terjatev do družbe A v smislu kreditne pogodbe, obdolženi kot zasebnik pa je nato to terjatev do A kompenziral s svojo privatno obveznostjo, da družbi A vrne znesek are v višini 160.000 evrov, ker je odstopil od zgoraj navedene kupoprodajne pogodbe za nepremičnino. Tako je obsojeni na škodo zdravstvenega doma pridobil veliko premoženjsko korist.
V 2014 je bila vložena obtožba zoper moškega, ki je zlorabil svoj položaj pomočnika direktorja splošne bolnišnice, tako da je posameznim administratorkam naročil, da so iz evidenc ambulantno obravnavanih pacientov prenesle v evidenco akutne bolnišnične obravnave paciente z namenom, da se zaračunajo neopravljene storitve akutne bolnišnične obravnave različnim zdravstvenim zavarovalnicam, s čimer pa jim povzročil škodo v višini 137.000 evrov ter v isti višini splošni bolnišnici pridobil veliko protipravno premoženjsko korist.  
Skupna lastnost vseh teh treh primerov je pridobivanje neupravičene zasebne koristi iz javnih sredstev namenjenih zdravstvu.
Vir: Skupno poročilo o delu slovenskih državnih tožilstev v letu 2014.

15/01/2016

NVO varujejo naše zdravje na področju zdravstvene in tobačne zakonodaje





Prilivi v proračun iz trošarin na tobačne izdelke so mnogo nižji od družbenih stroškov kajenja, na katere najbolj vplivata smrtnost in obolevnost med kadilci. Dnevno umre v Sloveniji 10 ljudi zaradi posledic kajenja, zato Konzorcij vsebinskih mrež nevladnih organizacij podpira javno razpravo o ustreznosti zdravstvene in tobačne zakonodaje.

Med krizo se ljudje pogosteje zatekajo k uporabi tobaka, alkohola in psihofarmakološkim sredstvom, kar škodljivo vpliva na njihovo zdravje. Negativne posledice zlorab se kopičijo, rešujejo se v družini, s strokovno pomočjo, pa tudi s pomočjo civilnodružbenih organizacij. Naprednejši ukrepi za omejevanje dostopa do tobačnih izdelkov kot so licenčnine, prepoved promocije in višje trošarine, zmanjšujejo porabo tobaka in tudi negativne družbene posledice. S spremembo Zakona o trošarinah in z že sprejeto Uredbo se povečujejo trošarine in s tem cena škatlice cigaret. Trošarine se stekajo v integralni proračun, v interesu NVO za zdravje pa je, da se vrnejo civilni družbi in namenijo preventivi in pomoči pri odvajanju od kajenja.

Viri:
Nacionalni inštitut za javno zdravje: ''Slovenijabrez tobaka - kdaj?'' 
Tobacco Liability Report EU (DG SANCO). 
Statistični urad RS: Bruto domači proizvod v tekočih cenah 2014: 37.303 mio EUR. 
Vlada RS: PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA RS ZA LETO 2015: Trošarine za tobak 2014: 421 mio EUR.

Pet razlogov za več preglednosti v zdravstvu

1. Investicije v zdravstvu
Gre za investicije v javne zdravstvene zavode, kot so nove zgradbe, nemedicinska in medicinska oprema, obnovitvena dela, zahtevnejše investicijsko vzdrževanje, izpolnjevanje kreditnih obveznosti in podobno. Investitor in naročnik je Vlada, strokovne, tehnične in administratne naloge v njenem imenu vodi Ministrstvo za zdravje, o porabi sredstev pa odloča devetčlanski Odbora za investicije v javne zdravstvene zavode, ki ga imenuje Vlada. Preglednost delovanja Odbora za investicije v javne zdravstvene zavode ocenjujemo kot slabo, ker javnosti niso dostopni niti sestava Odbora, zapisniki sej in ostale informacije javnega značaja.

2. Preglednost cen storitev
Omogoča nacionalno in mednarodno primerjanje cen zdravil, zdravstvenih postopkov in terapij, kar je za uporabnika posebej pomembno pri samoplačniških storitvah.

3. Transparentnost delovanja v zdravstvu
Povečanje zdravstvene pismenosti civilne družbe ter priprava zdravstvenih vsebin v oblik, ki je prijaznejša uporabniku in kot potrošniku omogoča sprejemanje informiranih odločitev. V partnerstvu z zdravstvenimi delavci se gradi skupnost, v kateri uporabniki delijo z zdravjem povezane informacije, izkušenje in odločitve. Ta del zahteva sodelovanje z institucijami strokovnega nadzora, kot je Zdravniška zbornica, z Ministrstvom za zdravje pa na področju uvajanja meril kakovosti v zdravstvu.

4. Merjenje kakovosti v zdravstvu
Zagotavlja kakovostne indekse, ki omogočajo uporabniku potrošniku, da enostavno primerja kvaliteto zdravstvenih storitev. V Sloveniji na tej točki opažamo premike v smeri uvajanja kazalnikov kakovosti v zdravstvu, nismo pa še na stopnji, ko bi bili indeksi na voljo bolnikom in zavarovancem tako v nacionalnem kot mednarodnem okolju. Uporabnikom naj bo v družbenih omrežjih tudi omogočeno, da delijo ali preberejo izkušnje drugih uporabnikov o izvajalcih zdravstvenih storitev, ki vplivajo na njihove odločitve. Povezovanja in komuniciranja med uporabniki na spletu preko Facebooka ali specializiranih portalov ni mogoče preprečiti, poskuse manipulacije v omrežjih se lahko zoperstavimo samo s pravočasno in popolno uradno informacijo, ki ni zavajajoča.

5. Obvladovanje čakalnih vrst
Nezapleten interaktivni sistem lahko omogoči uporabnikom vpogled v čakalno dobo za določeno storitev in sprejem informirane odločitve o tem, ali bo predlog določenega zdravstvenega zavoda sprejel ali bo iskal drugačno rešitev.

Preglednost cen vsekakor predstavlja najpomembnejšo metodo v delovanju zdravstvenega sistema, tudi za zmanjševanje prostora korupciji, za obravnavanje mednarodnega pretoka bolnikov in za učinkovitost e-zdravja.


Celoten prispevek je objavljen na Transparency International Slovenia.


01/04/2015

Posamezniki

Na življeneje posameznika vpliva veliko dejavnikov. Prikazana je korelacija med številom zdravnikov, medicinskih sester in kajenjem z življenjsko dobo.
 
korelacije


PV Sloveniji bi enoletno podaljšanje povprečne življenjske dobe pridobili z 2.000 novimi zdravniki (+40%), 7.000 novimi sestrami (+40%), ali z zmanjšanjem števila kadilcev za 120.000 (-30%).

oglejmo še poenostavljeno analizo finančnih stroškov in koristi. Strošek plač 2.000 zdravnikov na leto bi znašal ~120 mio €, a je dejanski strošek zdravstvenega sistema ~1 mio $ na zdravnika letno, zatorej bi za sorazmeren razvoj sistema potrebovali približno 1,5 mrd € (2 mrd $). Korist enoletnega podaljšanja življenjske dobe je še težje oceniti, upoštevamo, da izhaja iz delovno aktivnega prebivalstva, delež katerega je 35%. Neaktivni del populacije lahko jemljemo ali kot strošek ali kot del celote, ki na družbeni ravni tvorno pripomore k boljši produktivnosti. Povečano produktivnost zaznamo kot povezanost generacij, deljenje znanja in izkušenj in tudi kot vzpodbudo za trud in dosežke. V slednjem idealiziranem primeru vsi prispevajo k produktivnosti, tudi upokojenci, otroci in invalidi. Tako bi podaljšanje življenjske dobe iz 80 na 81 let pomenilo približno 1,2% dvig GDP, kar v Sloveniji znaša približno 500 mio €.

Investicija 1,5 mrd € prinese finančno korist v višini 0,5 mrd €, že s to poenostavljeno analizo, in leto dni življenja za vsakogar izmed nas. Vir: Blog Marand Zdravstvo